V letošnjem letu sem prestopila “magično mejo” 30 let. V srednji šoli sem si pravljično predstavljala, da bom imela do takrat v življenju vse, kar sem si od nekdaj želela. Ta okrogla “prelomnica” se mi je zdela blazno oddaljena, a bolj kot sem se ji približevala, bolj me je grabila “panika”, saj življenje niti približno ni potekalo po mojem srednješolskem scenariju. 

Mislim, da je največ, kar sem se naučila do tega trenutka, da življenje nikoli ne poteka tako, kot smo si zamislili. Velikokrat nas malce vrže s ustaljene poti, nas pretrese in nam pokaže novo. Drugačno. Ampak ravno tako čudovito in zanimivo. 

Kljub temu, da vem o sebi in življenju več kot pred leti, se zavedam, da je življenje konstantno učenje in nenehno odkrivanje nove skrivnosti. Sedaj ne čakam več na nove prelomnice, ampak si vsak dan najbolj želim predvsem to, da čutim notranjo pomirjenost in zadovoljstvo. 

 

30 STVARI, KI SEM SE JIH NAUČILA V SVOJIH 30. LETIH 

 

1. NE RAZMIŠLJAJ O TEM, KAKO TE VIDIJO DRUGI.

Čeprav si pogosto težko priznamo, se velikokrat obremenjujemo s tem, kako bomo izpadli pred drugimi. Kaj si bodo mislili o našem izgledu, našem obnašanju, našemu delu itd. 

Včasih sem pogosto ljudem “brala misli” in predvidevala, kako me doživljajo. 

Predvsem je za tem stala moja pretirana mladostniška potreba po tem, da bi bila všečna in sprejeta s strani meni pomembnih posameznikov. 

Pravzaprav se tega niti nisem zavedala.  

Toda s starostjo je prišla modrost in počasi sem se naučila, da ni pomembno, kakšno predstavo imajo drugi o meni. 

Tisti, ki so pomembni za moje življenje, bodo videli moje pozitivne plati in prenašali moje “črne pike”. Drugi pa niti ne igrajo nobene vloge. 

 

2. ZAVEDAJ SE SVOJIH STRAHOV IN ZAČENI DELATI NA TEM, DA JIH OBVLADUJEŠ.

Največje “zasluge” za to, da v življenju do 30. leta nisem prilezla tja, kamor sem si želela, imajo moji dragi strahovi. Skupaj z dvomi vase in pretirano samokritičnostjo. 

Seveda sem strahove dolga leta pridno ignorirala, ker sem želela dajati vtis levjega poguma in se za vsako ceno trudila skriti svojo ranljivost. 

Nato pa me je življenje z močnim kladivom udarilo po betici in me prisililo, da sem strahove sprejela, se z njimi spoprijateljila in jih s tem počasi odgnala stran.  

Pravzaprav mi je redkokateri občutek v življenju tako “noro dober” kot premagovanje strahov. 

Ko enkrat izginejo, namreč ugotoviš, da resnično lahko živiš takšno življenje, kot si ga želiš. 

Pri meni je bil eden najpomembnejših premagovanje strahu pred letenjem. Več si lahko prebereš TUKAJ. 

 

3. NE VERJAMI VSEGA, KAR MISLIŠ. TVOJE MISLI NISO ODRAZ REALNOSTI IN TI VELIKOKRAT SAMO NAGAJAJO.

Naše misli se pogosto malce igrajo z nami. 

Včasih se zgodi, da o določeni zadevi premlevamo toliko časa, da verjamemo, da je resnična, čeprav mogoče sploh ni. 

Ljudje pogosto delamo miselne napake ter s tem sami sebe obremenjujemo in si otežujemo življenje. 

Sama se še vedno kdaj zataknem v past katere od miselnih napak. 

Takrat se ustavim in se spomnim, da je verjetno moj napihnjen scenarij samo plod bujne domišljije in pretiranega premlevanja. 

Misli in prepričanja niso dejstva. Fino je, da se tega zavedamo ter svojim možganom ne zaupamo za vsako ceno. 

 

4. TISTO, KAR JE TEBI POMEMBNO, NI NUJNO POMEMBNO TUDI DRUGIM (TUDI TVOJI DRUŽINI). IN TO JE OK.

Na naš vsakdan vplivajo mnenja ljudi, ki so nam pomembni. Ker jih imamo radi in jih spoštujemo, velikokrat s svojimi prepričanji krojijo našo pot in odločitve, ki jih sprejemamo. 

Pogosto so njihova mnenja dobronamerna, a se na žalost ne skladajo vedno z našimi željami in potrebami. 

Včasih so naše prioritete popolnoma drugačne od tistih, ki jih imajo naši bližnji in to popolnoma v redu. 

Pomembno je, da sledimo tistemu, kar vemo, da nas najbolj polni in osrečuje.  Tudi če pri živimo drugače kot tisti, ki nas obdajajo. 

Ljudje, ki nas imajo radi navadno spoštujejo naše odločitve, tudi če se z njimi čisto ne strinjajo. 

 

5. NE POTREBUJEŠ TOLIKO STVARI.

Včasih sem se pogosto ujela v “zanko” potrošniškega zbujanja različnih “nepotrebnih potreb”. Še danes kdaj padem v past želja po različnih dobrinah, za katere mislim, da jih MORAM imeti.  

Toda z leti je v meni rastel občutek odgovornosti in počasi sem ponotranjila dejstvo, da potrebujem veliko manj kot si želim. 

Skušam imeti manj in kvalitetno. Nakupov ne opravljam brezglavo, ampak o njih razmišljam, včasih kaj prespim in si privoščim veliko manj materialnih dobrin kot pred leti. 

Trudim se biti čim bolj odgovorna potrošnica, čeprav se zavedam, da sem še svetlobna leta pred tem nazivom. 

Z manj lahko čudovito živiš, bolj ceniš, kaj imaš in ne razmišljaš o dobrinah, ampak o drugih, bolj pomembnih življenjskih zadevah.  

 

6. NI POMEMBNO, DA TE DRUGI RAZUMEJO, VAŽNO JE, DA TI POSKUŠAŠ ČIM BOLJ RAZUMETI SEBE.

Ljudje smo pogosto naravnani tako, da želimo biti razumljeni s strani drugih. 

Še posebej, če se vedemo ali sprejemamo odločitve, ki so izven običajnih, imamo pogosto potrebo po pojasnjevanju svojih občutkov, misli in poti po katerih stopamo. 

To počnemo predvsem zato, ker si želimo čutiti pripadnost, sprejetost in povezanost.  

Toda drugi niso v naši koži in posledično pogosto težko razumejo tisto, kar doživljamo. 

Predvsem je pomembno, da sami razumemo svoje občutke, želje, cilje in odločitve povezane z njimi. Ko poznamo sebe in vemo, kaj je tisto, kar si želimo, lažje sprejmemo dejstvo, da nas drugi velikokrat ne bodo razumeli. 

Dobro pa je, da se obkrožimo s tistimi, ki nam stojijo ob strani in nas sprejemajo, tudi če ne razumejo vedno naših odločitev in naših vedenj.  

 

7. POSKUŠAJ ZARES UŽIVATI TRENUTEK IN NE RAZMIŠLJAJ PREVEČ V NAPREJ.

Moje misli so bile od nekdaj usmerjene v naprej. Tudi ko sem počela stvari, ki me sicer veselijo, nikoli nisem bila zares predana trenutku.  Moji možgančki so bili okupirani z mislimi o vsem, kar “moram” še narediti, kaj bi lahko še počela, kje bi rajši bila itd. 

Razen na potovanjih, nikoli zares nisem izklopila svojega pretiranega premlevanja in preprosto uživala v trenutku v katerem sem bila. 

Sčasoma sem ugotovila, da večino časa preživim v svoji glavi in da se velikokrat sploh zares ne sprostim in prepustim trenutnim užitkom. 

Sedaj se trudim, da izklopim pretirano premlevanje in preprosto čimbolj uživam v vsakem posebnem trenutku. 

Včasih mi uspe bolj, drugič manj. 

 

8. DENAR VEDNO PRIDE.

Ena najboljših lekcij, ki sem jih dobila od svoje mami je, da denar vedno pride, če se usmeriš v rešitve, delaš nekaj v kar verjameš in pri tem vztrajaš. 

Ljudje se pogosto pretirano obremenjujemo s svojim finančnim položajem. Kar je popolnoma normalno, če je ogrožen naš eksistencialni položaj in ne vemo, kako se bomo prebili skozi mesec z vsemi finančnimi obveznostmi. 

Toda pogosto se obremenjujemo s številkami na svojem računu, namesto da bi se osredotočili na druga pomembna področja življenja. 

Če se obremenjujemo s svojim finančnim položajem, pravzaprav ne dosežemo nič, ampak samo poglabljamo svojo stisko. 

Zato je fino, da ne razmišljamo preveč o številkah, ampak se osredotočimo na ideje, iščemo rešitve in predvsem počnemo tisto, kar nas polni. 

Poleg tega je dobro, da se znamo pogovoriti sami s seboj in prepoznati, kaj je tisto, kar zares potrebujemo, kaj pa so pravzaprav zgolj vsiljene potrebe, ki smo jih posvojili s strani potrošniške družbe.  

Dobro je, da denar ne prevzame vodilne vloge v našem vsakdanu. V življenju je nešteto brezplačnih užitkov, ki nam dajo neverjetno občutke. 

Zato se probam držati načela, da počnem tisto, kar me veseli, vztrajam, kreiram in preizkušam različne ideje. 

Se mi zdi, da se na koncu vedno vse izide. 

 

9. STVARI SE PONAVADI NE ODVIJAJO TAKO KOT SI ZAMISLIŠ. IN TO JE ČISTO OK.

Pogosto si ljudje slikamo različne scenarije in izide določenih dogodkov. Velikokrat si zadamo pretirana pričakovanja, začrtamo jasne poti in upamo, da se bo vse odvilo tako, kot smo si zamislili. 

Ampak vsi vemo, da življenje ni ravna črta in pogosto se zgodi, da se znajdemo pred različnimi ovirami, ki nas potisnejo izven predvidenih smeri delovanja. 

Pretirano začrtane poti velikokrat vodijo v stisko in razočaranja. Na drugi strani pa ravno tisto, kar je nepredvidljivo, vodi do najlepših destinacij. 

Seveda je prav, da imamo želje, cilje in načrte. Ampak je fino, da se jih pretirano ne oklepamo in pustimo življenju, da včasih zavije malce po svoje. 

 

10. NA POTI DO TISTEGA, KAR SI ŽELIŠ, TE NAJBOLJ OVIRAJO DVOMI VASE IN NEZUPANJE V SVOJE SPOSOBNOSTI.

Velik del našega notranjega monologa je predvsem negativnega. To pomeni, da je večino besed, ki jih namenimo sebi prej zaviralnih kot spodbudnih. 

To izvira predvsem iz strahu, da bi nam spodletelo, da bi bili zavrnjeni in razočarani. 

Naš notranji samogovor tako postavi zid pred tistim, kar si resnično želimo. 

Malce samokritičnosti je vedno zdrave. Ko pa ta postane pretirana, nas vleče nazaj in nam preprečuje, da bi živeli res polno življenje. 

Zato je dobro, da krepimo svoje prednosti, si namenimo veliko spodbudnih besed in verjamemo v soje zmožnosti in sposobnosti. 

 

11. SKRBI ZA SVOJE TELO, POSLUŠAJ GA IN GA NE OBREMENJUJ.

Ljudje v današnjem času nismo dovolj povezani s svojim telesom. Čeprav velikokrat slišimo, da moramo poslušati svoje telo, pogosto niti ne vemo, kaj to pomeni. 

Hkrati si nakopljemo oblico obveznosti, hitimo skozi življenje in pozabimo skrbeti za svoje telo, njegovo krepitev, sprostitev in umiritev. 

Naša glava in naše telo sta močno povezana in pogosto je ravno telo tisto, ki nam prvo sporoča, da se moramo umiriti ali pri sebi nekaj spremeniti. 

Zato je dobro, da ga negujemo, najdemo aktivnost v kateri uživamo ter se znamo umiriti, sprostiti in zares počivati. 

Telo je naš “premični dom”, je eno samo in ne moramo ga zamenjati. 

Poskrbimo zanj po svojih najboljših močeh. 

 

12. NE OBREMENJUJ SE S STVARMI NA KATERE NIMAŠ VPLIVA.

Veliko naših težav je rezultat obremenjevanja s stvarmi, na katere sploh nimamo vpliva. 

Dobro je, da prepoznamo tiste situacije, ki so neodvisne od nas in za katere se obremenjujemo brez konkretnega razloga. 

Na drugi strani pa je fino, da se za tiste situacije na katere lahko vplivamo, usmerimo v iskanje rešitev in se ne vrtimo v krogu pretiranega obremenjevanja, ki nam povzroča stisko. 

 

13. BODI POTRPEŽLJIVA. DOBRE STVARI POTREBUJEJO ČAS, DA DOZORIJO.

Včasih je bila nepotrpežljivost ena izmed mojih glavnih lastnosti. 

Vse sem želela takoj. Če se stvari niso odvile hitro, sem jih rajši pustila in se lotila nečesa drugega. 

Pravzaprav sem bila večino časa nemirna in v nenehnem “letanju” iz enega konca na drugega. 

Sčasoma sem se malce umirila in spoznala, da do vseh stvari pridem takrat, ko nisem samo vztrajna, ampak tudi zelo potrpežljiva. Dolgotrajne stvari se nikoli ne zgodijo čez noč. Na vseh področjih v življenju zato stremim k temu, da imam čimbolj jasno zastavljen cilj, iščem različne poti in hkrati nikamor ne hitim. 

Seveda mi ne uspe vedno in neredko me prevzame nemir in želja, da se stvari odvijejo čimprej. Takrat se skušam malce ustaviti, zadihati in se opomniti, da se bo vse odvilo tako, kot se mora. Takrat, ko bo čas za to. 

 

14. POMISLI, KAKO TVOJA DEJANJA VPLIVAJO NA DRUŽBO INLJUDI S KATERIMI SI V STIKU.

Ljudje večino časa izhajamo iz sebe, svojih potreb, želja, pogledov na svet. Tako ne opazimo, kako naša dejanja  vplivajo na druge, družbo in na svet na sploh. 

Toda posredno in neposredno smo medsebojno povezani. Zato marsikatera naša odločitev, naše navade in dejanja, vplivajo na okolico in svet v katerem živimo. 

Pogosto razmišljam, kako s svojimi dejanji vplivam na svet.  

Vem, da ne naredim dovolj za dobro našega planeta. Ampak se trudim, da nisem brezbrižna, da dvakrat premislim, preden opravim kakšen nakup, da ne kopičim stvari, ki jih ne potrebujem in se zavedamo, kako s svojimi navadami vplivam na okolico. 

Hkrati pogosto pomislim, kako s svojim vedenjem vplivam na ljudi okrog sebe. Se trudim biti čimbolj prijazna, razumevajoča in predvsem širiti prijetno energijo (seveda mi ob “slabih dnevih” ne uspe  najbolje, ampak se trudim).  

 

15. SREČA NI NEKAJ, KAR NAJDEMO ALI ZA KAR SE ODLOČIMO. JE TISTO, KAR OBČUTIMO, KO SO POČNEMO STVARI, KI NAS POLNIJO, NAM DAJEJO ZAGON IN ENERGIJO.

Novodobna miselna naravnanost nam velikokrat daje občutek, da je sreča nekaj, za kar se sami odločimo, ljudje pa naj bi bili popolnoma sami odgovorni za vsa čustva, ki jih doživljamo. 

Čeprav imamo vpliv na svoje misli in vedenje, je popolnoma normalno, če pridejo obdobja, ko se ne počutimo najboljše, ko smo bolj nesrečni in nezadovoljni. Verjamem, da so taka obdobja namenjena temu, da nekaj v svojem življenju spremenimo, si zastavimo nove cilje, najdemo nove poti in življenjske užitke. 

Občutek sreče in zadovoljstva največkrat pride takrat, ko živimo v skladu s svojimi osnovnimi psihološkimi potrebami, ko počnemo stvari, ki nas polnijo in smo obdani z ljudmi, ki jih imamo radi in nas spodbujajo. 

Naš občutek sreče je odvisen tudi od dogodkov, ki se zgodijo in na katere nimamo vpliva. Seveda lahko nadziramo, kako odreagiramo v posameznih situacijah. Toda popolnoma normalno je, da v težkih trenutkih čutimo jezo, žalost, strah, razočaranje itd. 

Vsako čustvo ima svojo funkcijo. Sreča je izjemno prijetno, lepo čustvo, ki si ga želimo vsi. Doživimo pa ga takrat, ko je ne iščemo, vanjo ne silimo, ampak predvsem živimo življenje, ki je najbolj v skladu z nami. 

 

16. POZITIVA NE POMENI, DA SMO VEDNO DOBRE VOLJE.

Pomeni, da tudi ob težkih dnevih, mesecih, tednih, znamo iskati rešitve in videti v prihodnost. Pozitiven pogled na svet predstavlja zavedanje, da vsi občutki, tako prijetni, kot tudi neprijetni, enkrat minejo. 

Zato je pomembno, da v dobrih obdobjih znamo uživati, se veseliti in zajemati življenje s polno žlico. 

Ko pa pridejo malce bolj neprijetni trenutki, se je dobro spomniti, da vse enkrat mine in da nas dobri občutki, veselje in zadovoljstvo, lahko čakajo že za naslednjim vogalom. 

 

17. NIČ NI DOKONČNO. V VSAKEM TRENUTKU SE STVARI LAHKO SPREMENIJO. 

Včasih se nam stvari zdijo brezizhodne, ne vidimo rešitev in zdi se nam, da nikoli ne bo bolje. 

Dobro je, da se spomnimo, da se vsak trenutek lahko stvari spremenijo in da nič v življenju ni dokončno. 

Zato je fino, da cenimo tisto kar imamo in opazimo vse dobre stvari, ki nam jih ponuja življenje. 

Hkrati pa se zavedamo, da se tudi slabe stvar enkrat obrnejo na boljše in da življenje lahko kmalu postane še bolj prijetno in čudovito. 

 

18. ZAVEDAJ SE KRATILCOV ČASA IN JIH OMEJUJ.

Ljudje se nemalokrat pritožujemo, da nam zmanjkuje časa za vse stvari, ki jih želimo početi. 

Pogosto pa si težko priznamo, koliko časa zapravimo za različne aktivnosti, ki nam jemljejo čas, v zameno pa nam dajo bolj malo. 

Takšno je na primer brezciljno brskanje po internetu, gledanje fotografij na družbenih omrežjih in navade, ki nam jemljejo čas in niso nujno potrebne (npr. enourno nanašanje ličil, preden se odpravimo od doma). 

Fino je, da opazimo, katere stvari nam jemljejo čas in svojo pozornost rajši namenimo čemu bolj produktivnemu in učinkovitemu. 

Tako si lažje organiziramo dan in posvetimo stvarem, ki so nam res pomembne. 

Posledično ne hitimo skozi življenje, smo bolj umirjeni ter predvsem bolj živimo, tako kot si želimo. 

 

19. HVALEŽNOST.

Veliko je govora o hvaležnosti in njenem vplivu na naše notranje počutje. Predvsem na občutek sreče in zadovoljstva. 

Priznam, meni je šel na začetku ves ta govor o hvaležnosti kar malce na živce. 

Nato sem ugotovila, da sem z mislimi nenehno nekaj korakov naprej in nikoli zares ne opazim, kaj pravzaprav imam. 

Preveč sem razmišljala o vsem, česar še nimam, kaj bi še imela in predvsem, kaj vse bi rada dosegla. 

Nisem pa opazila, da imam pravzaprav zelo. 

Začela sem se bolj zavedat vseh lepih stvari, ki so mi bile dane. Postala sem zavestno hvaležna za vsako dobro stvar, ki se mi zgodi, za vse ljudi, ki jih imam ter za vse priložnosti, ki so mi dane. 

Sedaj se vsak dan spomnim vsaj nekaj stvari za katere sem lahko hvaležna. Obenem bolj opazim majhne, na prvi pogled vsakdanje, malenkosti, ki mi pridejo na poti. Tako se počutim bolj veselo in sem hitreje zadovoljna s preprostimi stvarmi, ki mi jih ponuja življenje. 

 

20. NE POSLUŠAJ DRUGIH. NAJ TI BODO V NAVDIH, LAHKO TI DAJO IDEJE, ODLOČITVE PA SPREJMI NA PODLAGI SVOJIH ŽELJA INTERESOV IN PREPRIČANJ.

Pogosto na nas zavedno ali nezavedno vplivajo mnenja drugih. Ljudje radi delijo nasvete in tako s svojimi prepričanji vplivajo na naše odločitve. 

Sama sem zelo odločna, ko točno vem, kaj si želim. Takrat ne poslušam drugih. 

Ko pa nisem čisto prepričana, ima oklica name velik vpliv. Tega prej sploh nisem opazila. 

Sedaj vidim, da ljudje s svojimi mnenji v meni zbudijo dvom, na koncu pa se izkaže, da bi morala že od začetka poslušati sebe. Globoko v sebi pravzaprav vedno vem, kaj je tisto, kar je pravo zame. 

Seveda je fino, če nam kdo preda kakšno novo idejo ali predlaga rešitev za situacijo, ki se nam mogoče zdi brezizhodna. 

Toda na koncu je najbolj pomembno, da poslušamo sebe in sledimo tistemu, kar si želimo in za kar vemo, da je dobro za nas. 

Če sem kdaj negotova glede svojih odločitev tako najprej poslušam druge, nato pa se odmaknem, skušam malce pozabiti na stvari, odidem v naravo itd. 

Odgovori, ki jih želim, se nato pojavijo kar sami od sebe. 

 

 21. VSAK TRENUTEK SI LAHKO POSTAVIŠ NOVE CILJE IN NOVE ŽELJE.

 V življenju imamo različna obdobja. Tako kot naši občutki, tudi mi nismo v vsakem obdobju enaki. 

Ljudje se spreminjamo z leti, izkušnjami, s spoznavanjem drugih ljudi itd. 

Posledično tudi naše želje in cilji ne morajo biti vedno isti. 

Pogosto se zdi, da se oklepamo določenega cilja, ki smo si ga v preteklosti zastavili, zgolj zato, da ne bi razočarali sebe in drugih. 

Toda nič ni narobe, če cilje spreminjamo glede na obdobje v katerem smo. 

Včasih si enostavno ne želimo več istih stvari, kot v preteklosti. Dobro je, da prepoznamo, kaj nam ne služi več in odkrijemo tisto, za kar vemo, da nam bo prineslo največ notranjega zadovoljstva. 

Več o tem, kako veš, kaj si želiš v določenem obdobju, si lahko prebereš TUKAJ. 

 

22. JOGIRAJ IN IZVAJAJ TEHNIKE SPROŠČANJA.

Če bi kdo v mlajših letih povedal, da bom nora na jogo in redno izvajala tehnike sproščanja, bi se mu smejala. 

Ko sem prvič poskusila z jogo, mi je bilo neprijetno, nezanimivo in predvsem zelo dolgočasno. Prepričana sem bila, da joga definitivno ni vadba zame. 

Nato sem ji dala še eno priložnost in čeprav me ni takoj “potegnila vase”, sem začutila, da jo potrebujem. 

Od takrat sem počasi gojila ljubezen do nje in zlezla mi je pod kožo. 

Naučila me je, kako umiriti svoj pretirano delujoči živčni sistem, kako se zavedati svojega telesa,  kako biti prisotna v danem trenutku in predvsem, kako se resnično globoko sprostiti. 

Podobno kot z jogo, sem bila sprva skregana tudi z ostalimi tehnikami sproščanja. Bile so mi smešne, neprijetne, nezanimive. 

Ko sem jim bolje spoznala, pa so postale nujen del mojega življenja. 

So glavna protiutež moje nemirnosti in mi pomagajo, da doživim tisti pravi sprostitveni odziv, ki mi ga primanjkuje takrat, ko se znajdem v bolj stresno-kaotičnem obdobju. 

Zakaj se sprostitveni odziv pomemben, si lahko prebereš TUKAJ. 

 

23. BODI ODPRTA ZA POSKUŠANJE NOVIH STVARI.

Od nekdaj me je zanimalo nešteto stvari in težko sem se odločila, kaj točno bi rada počela. 

Zato je bilo preizkušanje novih stvari vedno del mojega življenja. 

Ugotovila sem, da mi velikokrat največ dajo tiste stvari, ki me mogoče na začetku niti niso najbolj zanimale in sem bila do njih skeptična. 

Velikokrat si v glavi naredimo predstavo o tem, kaj nam bo všeč in kaj ne. Čeprav verjamem, da nas nekako naravno privlači tisto, kar je dobro za nas, se včasih zgodi, da smo do določene zadeve skeptični. Na koncu pa se izkaže, da pravzaprav v njej neizmerno uživamo. 

Zato vedno poskušam biti odrta in dati priložnost stvarem, krajem in ljudem, ki mi mogoče na prvo žogo niti niso najbolj zanimivi, a mi na koncu dajo izjemno veliko. 

 

24. NI SE TI TREBA DRUŽITI Z LJUDMI, PRI KATERIH SE NE POČUTIŠ UDOBNO.

Od nekdaj sem bila družabna in spoznavanje novih ljudi mi je bilo v velikem interesu. 

Se mi pa zdi, da ko malce izoblikuješ svojo osebnost in bolj jasno veš, kaj točno si želiš, ti ob nekaterih ljudeh ni več tako prijetno kot prej. 

To ne pomeni nujno, da je odnos z njimi slab ali nefunkcionalen. Enostavno pomeni, da se naše želje, interesi in življenjski cilji spreminjajo. 

Zdi se mi, da velikokrat ohranjamo odnose zgolj zato, ker mislimo, da jih moramo. Ker nekoga poznamo že celo življenje, ker imamo skupne spomine, ker imamo skupne prijatelje itd. 

Toda če se nam zdi, da v določenem odnosu nismo dobro razumljeni, če nas ne navdihuje, še slabše, če nas zavira, nam povzroča neprijetne občutke, dvome vase itd., ni nič narobe, če ga pustimo za sabo in nadaljujemo drugo pot. 

Pomembno se mi zdi, da se obdamo predvsem z ljudmi, ki nas spodbujajo, navdihujejo, nas nekaj naučijo, nas izzivajo in  ob katerih smo lahko takšni kot smo. 

 

25. NE SILI SE, DA SI OK, ČE NISI.

Včasih sem si težko priznala, če se nisem počutila ok. Vsakič, ko sem bila žalostna, brezvoljna, utrujen, živčna, sem pretirano premlevala o razlogih, zakaj sem taka in se na različne načine skušala prisiliti, da bi se počutila bolje. 

Toda sčasoma sem ugotovila, da s prisilo sama sebi delam samo še večjo škodo. 

Veliko bolje je, če si preprosto priznam, da sem utrujena, žalostna ali nejevoljna, tudi če za to ni nobenega očitnega razloga. 

Ko si dovolim, da je tako stanje čisto ok, sem nato nekaj časa sitna, malce se izoliram od sveta, v gozdu s psovkami “kregam” drevesa, včasih čustveno posegam po toplih sendvičih (ja, moja “tolažilna hrana” so topli sendviči), sem jezna na cel svet, malce se smilim sama sebi, jamram kolegicam in si preprosto dovolim, da sem “sitna”, “tečna” in “smotana”. 

Hkrati poskušam početi stvari, za katere vem, da me bodo kmalu povrnile v svoje “normalno stanje”. Grem na sprehod, v fitnes, naredim jogo, si privoščim piling, preberem kakšno zanimivo knjigo, včasih grem k mami na “kavč” (psihoterapijo). 

Tako slabo obdobje počasi mine in ponovno se počutim bolj veselo, sproščeno in zabavno. 

 

26. SPREJMI SVOJE OMEJITVE IN OMEJITVE SVOJEGA TELESA. ČE JE V DOLOČENIH SITUACIJAH PREVEČ OBREMENJENO, SI VZEMI ČAS ZA SKRB ZANJ.

 Včasih si nisem priznala, da sem utrujena. Na žalost je mojo telo takšno, da se malce hitreje utrudi in potrebuje več regeneracije. Zelo dolgo si tega nisem priznala in sem skakala okrog, kot da ne potrebujem počitka. Moje hitro utrujeno telo namreč ni v skladu z mojimi možgani, ki bi radi nenehno nekaj počeli. 

Toda sčasoma sem se morala sprijazniti, da včasih potrebujem več kakovostnega počitka. 

Potrebujem malce umiritve, sprostitve in negovanja svojega telesa. 

Z leti sme se naučila poslušati svoje telo (ok, včasih sem še vedno malce gluha, ampak se trudim) in bolj vem, kaj potrebuje. Opazim, ko je utrujeno, preobremenjeno in vem, kaj moram takrat narediti, da ga okrepim in mu omogočim, da se ponovno počuti boljše. 

 

27. STOPI IZ CONE UDOBJA.

Cona obdobja je zame tisto stanje, ko mi je vse čisto ok, toda nekje globoko v sebi si želim spremembe, ki pa je ne naredim, ker se mi zdijo ovire prevelike in je v “udobju” enostavno bolj prijetno. 

Toda cona udobja nas drži na mestu in nam onemogoča, da gremo naprej. 

Velikokrat gre čas kar mimo nas in kmalu ugotovimo, da smo se predolgo zadrževali v zavetju poznanega ter izgubili marsikatero priložnost. 

Obstaja izrek, ki pravi: “Cona udobja je čudovit kraj, ampak tam pravzaprav nič ne raste.”. 

Včasih moramo tvegati. Samo tako lahko vidimo, kaj nas čaka na drugi strani poznanega. 

 

28. NE OBSOJAJ DRUGIH IN NE DELAJ ZAKLJUČKOV, DOKLER NE POZNAŠ CELOTNE ZGODBE.

Ljudje na dogodke, situacije in na življenje na sploh, vedno gledamo s svoje perspektive. Vsak izmed nas na svet gleda s svojimi očali. Večinoma ne vemo, kakšna očala nosijo drugi, a vseeno na njihov svet gledamo skozi svoja ter predvidevamo (pogosto nezavedno), kakšno je njihovo zaznavanje dogodkov, situacij in življenja na sploh. 

Toda ljudje imamo drugačen miselni ustroj, drugačna prepričanja, drugačno vzgojo in življenjske izkušnje. 

Vse to dela naše svetove med seboj zelo različne. 

Zato je pomembno, da preden sodimo življenja drugih, skušamo čimbolj razumeti njihov notranji svet, situacije v katerih so se znašli in življenjske okoliščine, ki so jih pripeljale, do točke, kjer se v določenem trenutku nahajajo. 

Velikokrat drug drugemu delamo krivico predvsem s tem, ko delamo zaključke in si zamišljamo različne zgodbe. 

Z boljšim razumevanjem pa lahko poskrbimo za več odprtosti, prijaznosti in medsebojne povezanosti. 

 

29. NI BOLJŠEGA OBČUTKA OD LJUBEZNI.

Ne glede na vse fine, zabavne in prijetne stvari, ki mi jih ponuja življenje, mi nikoli nič ni dalo boljšega občutka kot ljubezen. 

Ljubezen sicer poznamo v oblikah in vsak jo lahko čuti do družine, prijateljev, stvari, ki jih rad počne, itd. 

Toda tukaj govorim o klasični ljubezni, med dvema osebama, ki delita skupno življenje, se spoštujeta in se sprejemati kljub napakam in pomanjkljivostim. 

Predvsem začetna zaljubljenost je tista, ki ti predrami vse pozitivne hormončke, ti da občutek vsemogočnosti, neizmernega zadovoljstva in veselja. 

Ko ta “norost” mine pa ti da globoka povezanost, ki pride z ljubeznijo, prinese občutek povezanosti, pripadnosti, varnosti, sprejetosti, pomembnosti. 

Kljub temu, da se ti občutki pojavijo tudi v drugih situacijah, je ljubezen zame še vedno najbolj pristno, močno in najlepše čustvo, ki ga lahko doživi človek. 

In tudi, če trenutno teh občutkov nimam, sem neizmerno hvaležna, da jih poznam. In komaj čakam, da jih ponovno doživim. 

 

30. SMEJ SE. PLEŠI. UŽIVAJ. NE POZABI NA OTROKA V SEBI.

Včasih se tako “zakopljem” v vse svoje “obveznosti” in pretirano premlevanje, da pozabim preprosto uživati in biti malce “trapasta”. Fino je, da ne pozabimo na svojo živahnost, norčavost in razigranost. 

Otroška navihanost dela življenje preprosto in lepo. Zato včasih poskušam pozabiti na vse, izklopiti pretirano premlevanje in se preprosto prepustiti pristnim užitkom življenja. 

… 

Super bi bilo, če bi vsak dan živela v skladu s svojimi “spoznanji”. Včasih mi uspe, drugič malo manj. Se pa trudim, da se na njih večkrat opomnim, še posebej takrat, ko se mogoče ne počutim najbolj ok. 

Upam, da te moja spoznanja navdihnejo. 

Želim ti čim več lepih, pristnih in veselih trenutkov. Uživaj v vsem, kar ti ponuja življenje. 

Pozdravček, 

Kaja