Počitnikovanje


Zadnjih nekaj let nisem bila ravno redna obiskovalka naših južnih sosedov. 

 

Sicer sem rada pobegnila k njim na obisk za podaljšane konce tedna, toda na dopust sem se v zadnjih letih rajši odpravila raziskovat  druge dele Evrope, predlansko poletne pa me je pisanje magistrske naloge prikrajšalo za kakršenkoli oddih. 

 

Letos do zadnjega nisem točno vedela, kje bom preživela dopust, na koncu pa sem se, predvsem zaradi hektičnosti prvih mesecev letošnjega leta, odločila, da rabim popoln odklop in lenarjenje, za kar se mi je oddih na jadranski obali zdel najboljša možnost. 

 

 

Tako sem se po parih letih odpravila na Pag (in ne, nisem šla žurat v Zrče), saj sem se želela predvsem spočit in uživat v počitniškem brezdelju. 

 

Navadno sicer nisem ravno navdušenka poležavanja in mi zelo hitro postane dolgčas. 

 

V bistvu sem že drugi dan pomislila, kaj bom sploh počela cel teden. 

 

No, kot kaže imam vseeno v sebi malce lenobnosti, saj sem na koncu izredno uživala v počasnem ritmu obmorskega življenja. 

 

 

Verjamem, da je za vsakega izmed nas kdaj dobro, da se malce prepusti toku in preprosto počne stvari, ki jih začuti. 

 

Zdi se mi, da smo v ritmu delovnega vsakdana vsi obremenjeni z raznimi nalogami, pravili in smernicami, kaj početi, kako živeti in kako delovati. Obremenjujejo nas razna pravila in pritiski po tem, da svoje življenje naredimo čim bolj zanimivo, polno in da slučajno česa ne zamudimo (FOMO – fear of missing out).

 

Zato sem letos odšla na dopust od vsega. Od zdravega prehranjevanja, gibanja, razmišljanja, obremenjevanja, dela, družbenih omrežji (ok, ne čisto, objavila sem stvari na svojem IG, nisem pa v neskončnost scrollala  in opazovala, kaj počnejo drugi). 

 

Tako sem si vsak dan privoščila “morski kruh” z marmelado za zajtrk, povrhu pa še slanik. Vmes sem jedla sladoled, za večerjo pa raznovrstne morske dobrote.  Izpostavljala sem se (zagotovo nezdravi) veliki količini sonca, veliko plavala, brala knjige, si skoraj vsak dan privoščila popoldanski spanec in se šla različne družabne igre, za katere si med letom sploh več ne vzamem časa, čeprav jih obožujem (sicer velikokrat na plano pride moj preveč tekmovalni duh, ki pa ga z leti in modrostjo vedno bolj obvladam, tako da karte ne letijo več po tleh, če mi slučajno ne gre:). 

 

Ker mi čisto lenarjenje  vseeno ne paše, sem šla vsak dan na en ali dva daljša sprehoda, iskala skrite plaže  in obiskovala različne kraje po otoku. 

 

Tako sem, po enem tednu absolutne ne-možganske dejavnosti, ugotovila, da bi vsako leto potrebovala kakšen teden popolnega odklopa in “zadevanja” z morskim zrakom. Tako da se mi zdi, da bom morala večkrat pobegniti na obisk k južni sosedi.

 

Sedaj je čas, da padem nazaj v “normalen” ritem. 

 

Moram priznati, da sem se vrnila s pomanjkanjem delovnega zagona, saj moje misli še vedno plavajo nekje med morskimi valovi, toda vsekakor paše imeti spočite možgančke in bolj lahkoten pristop do vseh delovnih obveznosti. 

 

Kljub temu, da sem s polnostjo uživala v lenarjenju, mi telo že malce protestira, saj mu niso všeč prevelike količine sladkorja in bele moke, s katerim sem ga filala v zadnjem tednu. 

 

Kakorkoli, na morju sem spletna veliko novih idej, bolj jasno videla svoje cilje ter se nisem zapletala v pretirano premlevanje o svojem življenju in prihodnosti. 

 

Preprosto sem živela za trenutek. 

 

Škoda, ker mi to ne uspeva dobro tudi, ko sem v domačem okolju 🙂

 

Vsekakor si moram večkrat privoščiti možganski odklop. 

 

Zato že razmišljam, kam naj pobegnem naslednjič… 

 

p.s. spodaj je še nekaj fotk z mojega lenobnega dopusta ↓↓↓

 

Pozdravček, 

Kaja 

 

  

  • 23. 08. 2018

SORODNE OBJAVE

30 stvari, ki sem se jih naučila v svojih 30. letih
December 30, 2019
Vikend v danski prestolnici
October 30, 2018
ZGODBA O HRIBIH
July 29, 2018
Družinske zadeve
March 19, 2018
Izpoved
December 11, 2017
Čarobna Pita
November 09, 2017
Začarana Pita
October 29, 2017
Čarovnica v kuhinji
October 28, 2017
Umetnost v Benetkah
October 23, 2017