Žensko telo – ideja o idealu


Minilo je že eno leto odkar sem postala ga. magistrica. Baje je to eden izmed večjih dosežkov v življenju.

Po pravici povedano, ko sem zaključila, nisem čutila pretiranega navdušenja ali vznemirjenja. Čeprav se mi je zdelo zelo pomembno, da končno zaključim še to poglavje v življenju.

Kakorkoli, pisanje magistrske mi je bilo sicer v velik užitek, saj sem pisala o temi, ki me še vedno zanima in mi bega možgančke….

Namreč raziskovala sem vpliv Instagrama na našo telesno samopodobo.  

Pri tem, sem se osredotočila predvsem na »fitnes« svet preko katerega se nam vsakodnevno prikazujejo »idealne« podobe ženskih teles.

Nekaj sem na to temo že pisala v eni od mojih prvih objav, toda ker je tema še vedno aktualna, se mi zdi pomembno, da o njej napišem še kaj.

V današnji družbi se skoraj na vsakem koraku srečamo z raznoraznimi nasveti za »preoblikovanje postave« in doseganje »idealnega« telesnega videza. Pritisku po preoblikovanju postave in doseganju idealizirane telesne podobe, se tako skorajda ne moremo izogniti.

Kljub temu pa na srečo opažam, da si vedno več posameznic upa izstopati in pokazati svojo telesno podobo točno takšno kot je, brez popravkov, olepšav in poudarjenih atributov.

Med njimi so tudi tri super punce, Slovenske blogerke, Nina, Nataša in Katarina, ki so moči združile v projektu I am All Women, s pomočjo katerega želijo opozoriti na sprejemanje različnosti naših teles. Če jim še ne, jim lahko slediš na Instagramu ali Facebooku.

Družbena omrežja so sicer nekako postala dvorezni meč. Po eni strani se pojavlja »body positivity« – gibanje, ki spodbuja sprejemanje ženskega telesnega videza takšnega, kot je. Kar je super, saj se ženske končno »iztrgale« iz okov ne-realističnih telesnih idealov.

Po drugi strani, pa ima velik vpliv še vedno predvsem fitnes industrija, ki »zdrav življenjski slog« promovira predvsem s pomočjo prikazovanja izklesanih teles.

Zdi se, da je novodobni ženski telesni ideal prešel iz vitkega, suhega (manekenskega) telesa na fit, izklesano in mišičasto telo.

Ker bi res rada, da družba kot celota začne bolj ceniti drugačnost in raznolikost teles, ki jih imamo, si spodaj lahko prebereš malo predelan izvleček iz moje magistrske naloge.

Želim si namreč, da bo enkrat »moderno« predvsem to, da smo drugačne, da imamo celulit ali pa ne, da smo velike ali pa majhne, da smo suhe ali bolj močne, da imamo majhne ali pa velike »joške«. Da smo preprosto to, kar smo. In da bo tisto, kar bo resnično štelo naša osebnost, naš karakter, uspehi in predvsem odnos do sebe in sveta v katerem živimo.

 

TELESNI IDEAL

Dotaknimo se najprej novodobnih telesnih idealov.

Doseganje ideala namreč zahteva raznovrstne prakse in navade, ki vključuje različne vadbene programe, wellnes centre, modo, kozmetično industrijo, dietne programe, prehrambeno industrijo, plastično kirurgijo itd. Sodobni ženski telesni ideal je tako popoln »partner« potrošniške kulture. Kot pravi priznana feministična filozofinja, Susan Bordo, nam družba skuša vsiliti iluzijo o različnosti in delovanju v skladu z lastnimi željami, a nas v resnici potrošniška kultura, katere del smo, nenehno uči, da same sebe vidimo kot »nezadostne, pomanjkljive in potrebne nenehnih izboljšav«.

Želja po družbeni sprejetosti je sicer logična naravnanost vsakogar izmed nas, problem je, ker je privlačen zunanji videz ena temeljnih vrednot današnje družbe in središče posamezničine identitete. Ženske pa smo, kot pravi Susan Bordo: »obsedene s svojimi telesi, čeprav jih težko sprejemamo«.

 

DRUŽBENA OMREŽJA

Tako kot se spreminjajo ženski ideali, se spreminja tudi družba. V zadnjih letih je predvsem pojav družbenih omrežji vplival na različne aspekte našega vsakdana. Tako so družbena omrežja omogočila tako nove načine samopredstavljanja in s tem tudi raziskovanja lastne zunanje podobe, kot tudi novo platformo preko katere se  potencialno manifestiratajo telesni ideali,  prav s prikazovanjem »popolnih« zunanjih podob.

Tako smo vsakodnevno podvrženi opazovanju »idealnih« teles, kar pa lahko vpliva tudi na našo lastno samopodobo.

 

UKVARJANJE S TELESOM

Nenehno preoblikovanje, nadzor in discipliniranje telesa je tako v družbi sprejeto, kot nekaj želenega in do določene mere celo nujnega, ukvarjanje s telesom pa nekaj, kar se pričakuje in ni več le stvar izbire.  Telesna aktivnost vsekakor prinaša boljše zdravje in dobro počutje. Problem je v naravnanosti, ki aktivnost enači z rezultati, izraženimi v telesni podobi.

Ukvarjanje s telesom dojemamo kot nekaj samoumevnega in ponotranjamo prepričanje, da »uspešna podoba zahteva uspešno telo«. V veliki meri se ženske niti ne zavedajo dejanskega vpliva, ki ga imata na njih manifestiranje idealov in potrošniška kultura. Živijo v iluziji in prepričanju o nadzoru nad lastnim življenjem, a v resnici so se samo uklonile družbenim standardom. Na koncu koncev niso samostojne, ampak enake. Enaka telesa, enake navade, enak način objavljanja fotografij.

Toda dejstvo je, da smo si med seboj različne, nobena podoba ni popolnoma enaka drugi. Namesto, da bi spodbujale in izpostavljale svoje unikatne lastnosti, stremimo k doseganju idealiziranih podob, ki jih opazujemo od daleč ter upamo, da nam bodo prinesle notranje zadovoljstvo. Potrošniška kultura nas na različne načine prepričuje, da z raznovrstnimi pripomočki, preparati in aktivnostmi lahko preoblikujemo svojo zunanjo podobo ter s tem dosežemo uspeh in srečo.

Tako nam v zameno za čim več trošenja ponuja doseganje idealov in sprejetje v družbi. V resnici pa ustvarja vedno nove potrebe, želje in hotenja ter nas s tem drži v začaranem krogu nenehnega občutka nezadostnosti.

 

Ženske resnične samostojnosti in neodvisnosti nikoli ne bomo dosegle s spreminjanjem svoje zunanje podobe in prizadevanjem za doseganje idealov, temveč takrat, ko bo celotna družba spremenila način dojemanja ženskega telesa in ga nehala obravnavati kot predmet, potreben nenehnih izboljšav, popravkov in discipliniranja.

.

Če te tema resnično zanima in imaš kanček preveč časa, si lahko tukaj prebereš mojo magistrsko nalogo.

.

Zapomnimo si, sprejemanje same sebe pomeni, da se imamo rade, tudi kadar si nismo najbolj všeč, z vsemi napakami in pomanjkljivostmi. Telo je samo naša škatla, kjer je skrito tisto pravo, kar v resnici smo.

.

Pozdravček, 

Kaja

.

.

VIRI:

  • Bordo, Susan. 1993/2003. Unbearable weight: feminism, Western culture, and the body. Barkely, Los Angeles, London: University of California Press.
  • Strniša, Kaja. 2016. Magistsko delo: Instagram, telesni ideal in telesna samopodoba. Ljubljana: FDV. Dostopno prek: http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska_dela_2/pdfs/mb22_strnisa-kaja.pdf (12. oktober 2017)

 

  • 13. 11. 2017

SORODNE OBJAVE

Družbena omrežja – Kaj in zakaj delimo?
August 31, 2020
30 stvari, ki sem se jih naučila v svojih 30. letih
December 30, 2019
ALI IMAŠ LAHKO V ŽIVLJENJU VSE?
November 15, 2019
Psihologija oblačenja
May 25, 2017
Oh to iskanje sreče
March 23, 2017
Čas zase
March 15, 2017
Majhni uspehi
March 07, 2017
Bodimo ponosni nase
March 03, 2017
Hitri koraki do samozavesti
February 21, 2017