Če je bila moja prejšnja jabolčna pita začarana, je tale uspela, kar malce čarobno….

Ker slika pove več, kot tisoč besed, ne bom dolgovezila….

ZGODBA

Kakor sem omenila v prejšnji objavi, sem pito spekla, kar malce iz jeze, ker mi prva ni uspela, kakor sem si zamislila…

In ker sem že cel mesec sanjala o tisti pravi, klasični, ameriški jabolčni piti, sem malce zatrla svoja eksperimentalna nagnjenja in se lotila dobre, stare, tradicionalne pite.

Ker je imela moja draga sestrična naslednji dan zagovor magistrske in sem jo želela presenetiti z nečim posebnim, sem se odločila, da pito namenim njej in jo še malce okrasim.

In zgleda je res, kar pravijo, če v kuhinji ustvarjaš z ljubeznijo, veseljem in užitkom, ti nekako vedno uspe…

RECEPT

• 350g moke
• 3 žličke vinskega kamna
• 1 zavitek vanilijevega sladkorja
• 100g sladkorja v prahu
• 150g masla
• 2 rumenjaka
• 1 lonček navadnega jogurta

Preprosto sem zmešala skupaj vse sestavine: moko in pecilni prašek, dodala vinski kamen, vaniliji sladkor, rumenjak, maslo in jogurt ter zamesila testo.

Če je testo preveč suho preprosto dodaš še malce jogurta, mleka ali pa kar vode.

Če pa je preveč pacasto, pa samo počasi vsipaš še malce moke…

Drugače je najboljše, da testo čez noč počiva v hladilniku, ampak če ste na tesnem s časom, bo vsaj približno 15min na hladnem, čisto dovolj.

Ko se testo ohladi, ga razdelimo na dva dela.

Prvega razvaljamo in položimo v pekač.

Drugi del narežemo na tanke trakove, lahko spletemo kitko ali pa preprosto naredimo mrežo.

Na prvi del posipamo jabolčni nadev ter zgornjo plast okrasimo s trakovi.

Pito pečemo približno 1h na 180 stopinjah.

Jaz sem jo na polovici pečenja dala malce ven in jo premazala z jajcem, da je dobila lepo, rumeno barvo in hrustljav okus.

NADEV

• Jabolka
• Cimet

Za nadev nisem preveč komplicirala in sem preprosto dodala samo jabolka in cimet. Se mi zdi, da je testo že samo po sebi dovolj sladko. Vem pa, da nekateri radi dodajo vmes tudi  marmelado, med, drobtine, karamelo, muškatni orešček ali javorjev sirup.

Po želji, dodaš preprosto tisto, kar ti je najljubše.

OKRASITEV

Seveda sem navdih za okrasitev dobila na Pinterestu. Na jutranjem sprehodu sem »rabutala« vrt lokalnega župnika (ups) in natrgala par belih cvetlic (nimam pojma o rožah in en vem kako se jim reče, podobne so marjetkam), na domačem suhem grmu sem nabrala posušene cvetove in zavila k stricu v cvetličarno Art po tri cvete vrtnic.

Okrasitev je lahko zelo preprosta, naredi pa veliko.

.

.

.

Tako je moje letošnje čarovniško udejstvovanje minilo v znamenju zmešanosti, začaranosti in čarobnosti….

Ostale čarovniške recepte si lahko prebereš tukaj in tukaj.

.

Kljub temu, da je Noč čarovnic že mimo, me moja coprnija še ni minila in mogoče me prime začarati še kaj….

.

Bliža se veseli december in komaj čakam, da se zaprem v kuhinjo in nekaj spacam.

.

p.s. hvala Tjaša za vse čudovite fotografije. V dvoje je vedno lepše ustvarjati :*

.

.

.

Pozdravček,

Kaja