Je stres res tak bav bav?


V zadnjem času smo priča neštetim opozorilom o škodljivosti stresa.

Zdi se nam, da je za vse tegobe, ki se nam dogajajo kar naenkrat kriv stres.

Stres povzroča glavobole, zaradi stresa zbolevamo za rakom, imamo srčno –žilna obolenja, zaradi stresa se nam nabira maščoba okrog trebuha, ne moremo shujšat, težko spimo in tako naprej..

Zdi se, da je celotna družba kar na enkrat pod stresom.

Pa je res tako? Je res stres tisti tihi ubijalec, ki nam onemogoča, da bi res dobro živeli?

Rada bi rekla, da pretiravajo, pa na žalost ne morem.

Res je tako, stres je zelo velik, po mojem mnenju glavni krivec večine naših tegob.

Zakaj?

Beri dalje…

Kaj sploh je stres?

Stres lahko obrazložimo kot realno ali pa nerealna grožnjo, ki zamaje naše običajno delovanje. Tako ni nujno, da stres izhaja iz dejanske nevarnosti, ampak stres povzroča tisto, kar mi dojamemo, da je za nas nevarno oziroma ogrožajoče, obremenjujoče. Tako je lahko na primer vožnja z letalom za nekoga edinstvena, zabavana izkušnja, medtem ko v drugem vzbudi strah in neprijetne občutke, ki v njem izzovejo stresni odziv.

Kljub temu je določena mera stres za nas dobra.

Že vrabčki na strehi čivkajo, da ves stres ni slab. In seveda ni. Malo stresa vsi potrebujemo, da nas žene naprej, nas motivira in spodbuja.

Vsi poznamo tisti občutek, ko se nam bliža rok oddaje seminarske naloge ali delovnega poročila in je naše telo popolnoma napeto in vse telesne funkcije oprte samo v to, da dokončamo nalogo. Ko pa nam končno uspe, se popolnoma sprostimo in zdi se nam, kot da v sekundi vsa napetost odtava daleč, daleč stran, mi pa čutimo popolno olajšanje in sproščenost.

Takšna vrsta stresa je dobra in zdrava.

Ljudje namreč so neke mere potrebujemo stres. Če naši predniki v pradavnini ne bi občutili stresa in napetosti, ko so lovili vsemogočnega jamskega leva, bi jih ta najverjetneje kmalu »pohamsal«.

Stres je namreč povezan z našo funkcijo, ki jo lahko preprosto poimenujemo »bojuj se ali beži«, ki nam omogoča, da se zoperstavimo ali pa zbežimo stran od nam nevarnih situacij.

V primeru nenadnih stresorjev, kot so na primer naravne nesreče ali neposredni napad, še vedno doživimo te vrste stresa. V takšnih primerih naše vsemogočno telo tudi poskrbi, da se nam raven stresnega hormona kortizola sama vrne na normalno.

Zakaj je potem lahko stres tudi slab?

Kakor vemo že kar nekaj časa nismo več divji lovci in nabiralci, ampak sodobni homo sapiensi, ki smo bolj ujeti v urbanistične džungle velikih mest, kot pa divje gozdove pradavnine.

Toda naše organsko telo se pravzaprav ne razlikuje prav dosti od teles naših prednikov. Edina razlika je, da so nevarne leve, mamute in divjake drugih plemen, zamenjali zahtevni šefi, kratki roki za oddajo poročil, dolgi delavniki, sodobne zahteve družbe po tem kakšni bi morali biti, finančne stiske in tako naprej

Seveda se nam zdi, da to pa ja ne more biti enako, kot če na nas preži lev.

In ne ni, ko na nas preži lev se telo odzove z močno povišanim kortizolom, ko levu ubežimo, se naša raven kortizola vrne na normalo.

Značilnost sodobnega človeka pa je, da je velikokrat podvržen takšnim »malim stresorjem«, ki se na prvi pogled ne zdijo nevarne, ampak imajo lahko še veliko hujše posledice kot lačni napadalni lev.

Seveda se veliko ljudem to zdi smešno, kako za vraga je lahko 10 urni delavnik in malo finančnih težav bolj nevarno od lačnega leva?

V danem trenutku seveda ni, toda na dolgi rok so malo stresorji tihi ubijalci in velikokrat glavni razlog za nešteto naših težav.

Kakor smo že ugotovili, se nam v stresnih situacijah raven kortizola zviša, če se znamo sprostiti, umiriti in popolnoma pozabiti na vse stresorje iz okolja, se nam raven kortizola vrne na normalno.

Toda!!!

Problemček nastane, ko smo vsakodnevno podvrženi stresu mi pa se ne sprostimo. Veliko ljudi misli, da ko po napornem delavniku pridemo domov in si prižgemo TV, to za nas predstavlja sprostitev, saj takrat pozabimo na vse težave napornega dne.

In v tem »grmu tiči zajec«. Ljudje velikokrat mešamo to, da se z nečim zamotimo in to, da nekaj dejansko predelamo. Gledanje televizije nas mogoče do neke mere sprosti, toda z večino dejavnosti se ljudje samo zamotimo, stvari ki nam povzročajo stres pa so še vedno v nas. Morda se nam zdi, da počivamo, toda nemalokrat, je naše telo še vedno napeto, za resnično sprostitev pa moramo naredit malo več, kot samo prižgati svojo najljubšo nadaljevanko in za pol ure pozabiti na vse težave, ki nas pestijo.

Poleg tega je naša podzavest veliko močnejša, kot se nam morda zdi, saj zato se ji pa reče podzavest, saj se je ne zavedamo, ampak ima pa velik vpliv na naše notranje delovanje.

O tem kako se resnično sprostiti in se izogniti zdravstvenim, čustvenim in drugim težavam, ki nam jih lahko povzroča kopičenje stresa bom razglabljala kdaj drugič, danes samo preprosta obrazložitev tega zakaj nam stres povzroča toliko preglavic.

Seveda, kot že rečeno, vsak izmed nas posamezne situacije in dogodke dojema različno. Če Ano v stres spravljajo dolge čakalne vrste pri zdravniku, bo lahko Janezu za njih popolnoma vseeno. Barbara lahko šefovo kritiko vzame kot priložnost za nov izziv in izboljšanje, medtem ko se bo Martin počutil ponižanega in imel občutek, da vse dela narobe, kar bo v njem sprožilo stresen odziv.

Tako vidimo, da se posamezniki različno odzivamo na določene situacije, kar pa je seveda odvisno od naših osebnosti, prepričanj, misli in občutkov. Ampak o tem kdaj drugič.

Pa da ne bomo zganjali panike, hitro lahko prepoznamo kdaj smo podvrženi dobremu stresu in kdaj tistemu nadležnemu, slabemu, ki nam dolgotrajno greni življenje.

Preprosto povedano, po tistem dobrem, še kako potrebnem stresu, čutimo olajšanje, sprostitev, veselje, sproščenost.

Kadar smo podvrženi preveliki količini stresa, ki je za nas nevaren pa tega olajšanja, mirnosti, sproščenosti preprosto ne moremo občutiti. Gotovo ste že kdaj trdo delali, da ste npr. opravili še zadnji izpit na faksu in ko ste zaključili pravega olajšanja in veselja sploh ni bilo…

Zakaj? Ker smo bili verjetno podvrženi preveliki količini stresa in se telo ni imelo časa za vrnitev v normalno stanje delovanja.

Stres je res ena velika nadloga, ki pesti sodobnega človeka.

Upam, da sem vam s tem zapisom vsaj malo obrazložila razliko med slabim in dobrim stresom, da boste pri sebi lahko hitreje opazili alarmne znake prevelike podvrženosti stresu.

Upam tudi, da si boste znali ustaviti, kdaj pa kdaj reči ne, si vzeti čas zase, se globoko sprostiti, uživati v počitku, hobijih, aktivnostih in odnosih. Ker konec koncev, ko počnemo stvari, ki nas izpopolnjujejo, tudi »nevarnosti« zunanjega sveta niso več tako grozne.

»Včasih je najboljša stvar, ki jo lahko naredimo,  da ne razmišljamo, se ne sprašujemo, ne predstavljamo in ne tuhtamo. Ampak se samo umirimo, dihamo in verjamemo, da se bo vse izšlo kot se mora«

Pozdravček,

Kaja

.

.

.

p.s. o stresu bi res lahko napisala še ogromno, ampak vas ne želim mučit, že ta zapis je kar velik zalogaj 🙂 Zato spremljajte mojo stran, ker bom z vami z veseljem delila še vse ostalo, kar vem o stresu in izgorelosti ter njunem vplivu na naše delovanje.

.

.

.

Pri pisanju članka sem se počutila kot, da sem ponovno na faksu in pišem esej za najljubši predmet. Seveda niso vse pametne ugotovitve nastale v moji glavi. Članek je rezultat visenja na internetu, branja strokovnih člankov, knjig ter predvsem sodelovanja kot asistentka na predavanjih Brst psihologije o stresu in izgorelosti.

Viri:

  • Bourne, Edmund J. The Anxiety and Phobia Workbook, 6th edition. A New Harbinger Publication.
  • Elkin, Alen. 2014. Obvladovanje stresa za telebane.  Založba Pasadena.
  • Grippo, Angela. 2016. Why Stress is both good and bad: 5 facts that might suprise you; plus advice on how to cope. Dostopno na: https://www.psychologytoday.com/blog/the-wide-wide-world-psychology/201601/why-stress-is-both-good-and-bad (18. april 2017)
  • Roberts Stoler, Diane. 2014. The effect of stress on Sleep, Memory and Anxiety: an introduction to stress in its various forms. Dostopno prek: https://www.psychologytoday.com/blog/the-resilient-brain/201406/the-effects-stress-sleep-memory-and-anxiety (18. april 2017).
  • 19. 04. 2017

SORODNE OBJAVE

30 stvari, ki sem se jih naučila v svojih 30. letih
December 30, 2019
ALI IMAŠ LAHKO V ŽIVLJENJU VSE?
November 15, 2019
Vikend v danski prestolnici
October 30, 2018
Počitnikovanje
August 23, 2018
ZGODBA O HRIBIH
July 29, 2018
Družinske zadeve
March 19, 2018
Izpoved
December 11, 2017
Čarobna Pita
November 09, 2017
Začarana Pita
October 29, 2017