Filozofiranje o ljubezni


Imam enega tistih slabših dni, ko se počutim, da nič ni prav in dvomim v to kam grem s svojim življenjem…

Če sem iskrena sem popolnoma drugje v življenju kot sem mislila, da bom…ampak verjetno tako mora biti? Itak se zavedam, da so me vse moje odločitve in dejanja pripeljala do sem kjer sem in da se iz vsakega obdobja lahko nekaj naučimo…

Nekateri že od nekdaj vedo točno kaj želijo v življenju, jaz nikoli nisem bila med njimi…enostavno me je zanimalo preveč stvari in se nisem znala osredotočit samo na eno….mogoče nisem vedela točno, kaj želim početi, toda dobro vem kakšno življenje želim živeti…

Želim biti zadovoljna sama s sabo in samozavestna, vsak večer želim iti spat vesela in zadovoljna, uživati v trenutkih s prijatelji, družino in psom, hočem biti uspešna v vsem česar se lotim, hočem imeti dovolj denarja, da mi ni treba skrbeti za položnice in da si lahko privoščim stvari v katerih uživam, želim uživati v vseh svojih hobijih, hočem biti brez občutka kakršnegakoli obžalovanja, hočem odkrivati nove kraje in početi nove, vznemirljive stvari, ki jih še nikoli nisem, želim si biti zdrava in se dobro počutiti v svojem telesu in želim imeti ob sebi nekoga, da mi malo polepša moje slabe dneve in mi dobre narediti še slajše in še bolj prijetne. Ja, želim si nekoga, želim imeti občutek povezanosti z nekom, po mojem nič ne premaga občutka, da te nekdo v celoti sprejme in je ob tebi ne glede na vse tvoje muhaste dneve in slabe navade. Želim občutit metuljčke, vznemirjenje in vse kar spada zraven k občutku zaljubljenosti. Hočem čutiti zaljubljenost in povezanost z nekom in nočem se sprijaznit z manj. Nekateri bi rekli mogoče, da sem prezahtevna in preveč izbirčna, toda vem kako je, če do nekoga čutiš res noro zaljubljenost, ki kasneje preraste v ljubezen in ne verjamem, da bi se lahko sprijaznila z manj. Ljubezen je naše najbolj intenzivno in najlepše čustvo in brez nje bom vedno imela občutek, da mi nekaj manjka.

Velikokrat slišimo, da moramo ljubezen najprej najti v sebi, da moramo najprej biti popolnoma zadovoljni sami s sabo, da moramo najprej delati na sebi in šele nato bomo zmožni najti nekoga, ki bo v nas vzbudil tisto “pravo ljubezen”…Toda sama mislim, da se vsi nenehno razvijamo in spreminjamo, imamo dobra obdobja in trenutke ko smo zadovoljni ter tiste, ko se počutimo prazne in se sprašujemo kako naprej s svojim življenjem.  V resnici si želimo imeti nekoga ob sebi v vseh trenutkih. Ko nismo zadovoljni, da nas malo spodbuja, ko imamo srečne trenutke, da jih delimo z njim/njo, ko smo žalostni, da nas nasmeji ali joka z nami, ko nekaj dosežemo, da deli srečo z nami, ko dvomimo vase, da nas spodbuja, ko imamo slab dan, da nas objame in je preprosto ob nas. Pravijo, da moraš biti najprej zadovoljen sam s sabo, da najdeš svojo »drugo polovico«, toda jaz verjamem, da imamo notri v sebi vedno potrebo po zaljubljenosti in ljubezni. Nekateri bolj, drugi manj. In nič ni narobe, če si jo želimo. Zdi se mi, da nas skušajo prepričati, da je ljubezen precenjena in da smo za vse sami. Seveda je prav, da smo zadovoljni s svojim življenjem, uživamo in smo ponosni nase, tudi ko nimamo nekoga. Toda živeti življenje, kot ti ga resnično želimo in imeti ob tem še nekoga, nam daje najboljši možen občutek sreče in zadovoljstva.

Toda hkrati verjamem, da želja po nekom nikoli ne sme biti tako močna, da se sprijaznimo z manj kot si zaslužimo in želimo. Ni boljšega občutka kot ta, da z nekom čutimo popolno povezanost, vznemirjenje, kemijo ter ga sprejeti takega kot je. Ampak nikoli na račun tega, da spremenimo ali zatremo svoje želje in potrebe. Verjamem, da je prava čarovnija ljubezni v tem, da ti nekdo enostavno »paše« na tvoje življenje. Da ga ne želiš spreminjati in on ne tebe, da sta taka kot sta v resnici  in da si stojita ob strani, spodbujata in še vedno počneta stvari, ki sta si jih vedno želela.

Ne vem, če imam prav, mogoče se motim. Ne vem tudi, če bom še kdaj čutila tako močno. Toda vem, da se nam lahko zgodi več kot enkrat, nekateri jo čutijo zelo hitro, nekateri izmed nas pač ne…

Ni tako preprosta stvar ta ljubezen, še posebej zato, ker je vsaka zgodba lahko popolnoma drugačna…ampak mora biti nekaj na njen, če o njej pišejo, govorijo in pojejo vsi pisatelji, vse religije in  vsi svetovno znani glasbeniki….ljubezen je najmočnejše čustvo, ki ga lahko človek občuti. Čista, brezpogojna, brez velikih pričakovanj, preprosto najboljša. Je kot droga, brez katere enostavno ne moremo živeti.

 

»Doubt that the stars are fire, that the sun doth move, doubt truth to be a liar, but never doubt love«

W. Shakespeare

Vsem želim veliko ljubezni, 

Kaja

 

  • 30. 03. 2017

SORODNE OBJAVE

Storžič
September 20, 2020
Družbena omrežja – Kaj in zakaj delimo?
August 31, 2020
30 stvari, ki sem se jih naučila v svojih 30. letih
December 30, 2019
Vikend v danski prestolnici
October 30, 2018
Počitnikovanje
August 23, 2018
ZGODBA O HRIBIH
July 29, 2018
Družinske zadeve
March 19, 2018
Izpoved
December 11, 2017
Čarobna Pita
November 09, 2017